Cerkev Matere božje na jezeru
Spoznajte cerkev s pestro zgodovino in si nekaj zaželite ob zvončku želja.
Zgodovina
Na Blejskem otoku so bile odkrite sledi prazgodovinske (od 11. do 8. stoletja pr. n. št.) in slovanske poselitve (od 9. do 10. stoletja). V zgodnjem srednjem veku je stal na kraju današnje cerkve predkrščanski, verjetno staroslovanski kultni prostor. Iz časa med 9. in 11. stoletjem je bilo odkritih 124 grobov s skeleti, ki si jih je moč ogledati v cerkvi skozi steklo. Približno iz istega časa so tudi temelji predromanske kapele, zgrajene med pokristjanjevanjem, ki je edini odkriti primer kultnega objekta iz tega časa na našem ozemlju.
Prvo zidano cerkev na otoku naj bi leta 1142 posvetil oglejski patriarh Pellegrino. V 15. stoletju je bila cerkev prezidana v gotskem slogu in prenovljeno cerkev je leta 1465 posvetil prvi ljubljanski škof, grof Žiga Lamberg. Leta 1509 jo je poškodoval potres, zato so jo temeljito obnovili, in sicer v zgodnjem baročnem slogu. Iz prejšnje gotske cerkve so ohranjene le še freske v prezbiteriju in lesena soha Matere božje, ki je verjetno krasila glavni oltar.
Cerkev danes
Sedanja oblika cerkve se je obdržala iz 17. stoletja, ko je bila cerkev prenovljena po ponovnem potresu. Glavni oltar z bogato pozlačeno rezbarijo, ki sega do leta 1747 na osrednji oltarni plastiki predstavlja sedečo Mater božjo, ob kateri sta donator blejske posesti Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Stranski oltarji, ki so nastali konec 17. stoletja, pa so posvečeni sv. Sebastijanu, sv. Magdaleni in sv. Ani.
Zvonik cerkve je bil zgrajen v 15. stoletju, ker pa je bil tako kot cerkev prizadet v dveh potresih, potem pa je leta 1688 vanj udarila še strela, je bil večkrat prenovljen. Sedanji zvonik je visok 54 metrov in ima tri zvonove, ki sta jih izdelala ljubljanska zvonarja Samassa in Franchi.
Kot cerkev so tudi druge stavbe, kot so obzidje in monumentalno stopnišče, ki šteje 99 stopnic, ohranile svojo podobo iz 17. stoletja. Posebna znamenitost je »zvon želja« v zgornjem strešnem jezdecu nad cerkveno ladjo.